Naravne znamenitosti

Sava Bohinjka

Sava Bohinjka izvira kot Slap Savica in se kmalu izliva v Bohinjsko jezero, kot odtočna voda jezera pa nadaljuje pot skozi Sotesko vse do Radovljice, kjer se s Savo Dolinko združi v osrednjo Slovensko reko Savo.

Preberi več

Skalovje Iglica

Zgornja vas leži pod previsno skalnato Iglico, ki je najbolj poznana po plezališču "Stara Bela". To upravičeno sodi v zgornji kakovostni razred med slovenskimi plezalnimi področji.     

Preberi več

Slap pod Iglico

Slap je skrit v kamnitih pečinah, s čudovitiom razgledom nad okolico.

Preberi več

Babji zob (1.128 m)

Vrh Babjega zoba, ki je ime dobil po značilni škrbini, ki izzivalno štrli iz njegove prepadne stene, je eden najmarkantnejših vrhov v masivni planoti Jelovice , saj je s svojo značilno obliko viden tako iz gora, ki obkrožajo Bohinj, kot tudi iz pobočij Karavank in Blejsko-radovljiške kotline.

Preberi več

Jama pod Babjim zobom

Na severozahodu roba Jelovice se nad dolino Save Bohinjke in nad vasema Bohinjska Bela in Kupljenik dviga 300 m visoka stena. Sredi nje se pne v nebo ostra in slikovita koničasta skala, imenovana Babji zob. V njeni bližini je na nadmorski višini 1008 metrov vhod v podzemno jamo. Okoli 300 m jamskega rova krasijo lepe kapniške tvorbe, med njimi so veliki kalcitni kristali. Posebej dragoceni so polžasto raščeni kapniki helektiti, ki so v Sloveniji pa tudi drugod zelo redki.

Preberi več

Galetovec (1.265 m)

Galetovec je neizrazit vrh v visoki planoti Pokljuke, ki pa je zaradi svoje 500 m visoke prepadne stene in ne nevarnega dostopa ter čudovitega razgleda že dolgo priljubljena točka krajših ali daljših izletov. Razgled se odpre nenadoma, in seže vse od Jesenic pa skoraj do Kranja. Na desni je lepo viden venec Bohinjskih gora, globoko spodaj je Bohinjska Bela in Bled, nasproti pa navpična stena Babjega zoba, ki se nadaljuje v temne gozdove Jelovice, prekrasni pogled pa zaključuje mogočna pregrada Karavank in Kamniških planin.

Preberi več

Široka peč

Široka peč je manjša skalna vzpetina do katere vodijo označene poti. Pot ni pretirano zahtevna hkrati pa vas do same vzpeti ne loči samo slabe pol ure hoje. Široka peč ponuja prelep razgled na vas in njeno zaledje.

Preberi več

Gradišče

Gradišče je manjša vzpetina nad vasjo Kupljenik. 

Preberi več

Mlina peč

Mlina peč je manjša vzpetina nad spodnjo vasjo. Pot je kratka ter hkrati ni pretirano zahtevna, kljub temu pa nudi prelep razgled na vaško jedro ter obronke Jelovice

Preberi več

Kulturne znamenitosti

Bohinjska proga

Bohinjska železniška proga (v italijanščini Ferrovia Transalpina, v nemščini Wocheinerbahn) je 158 kilometrov dolg del sicer 717 kilometrov dolge železniške povezave Praga-Jesenice-Gorica-Trst. Zgrajena je bila med leti 1900 in 1906 kot povezava srednje Evrope z Jadranskim morjem. Podobno kot italijansko poimenovanje (Transalpina), tudi slovensko (Bohinjska proga) pogosto vključuje tako 89 km dolgo Bohinjsko (Jesenice-Gorica) kot 69 km dolgo t.i. Kraško progo (Gorica-Trst).

Preberi več

Bohinjska Bela

V vasi se je zaradi dovzetnosti prebivalcev do kulturne dediščine, ohranilo veliko elementov, ki pričajo o življenju vaščanov pred nami.

Preberi več

Kupljenik

Krajevna skupnost Bohinjska Bela zajema še naselje na desni strani Bohinjke Kupljenik, ki je postavljeno na pobočju Jelovice nad Babo.

Preberi več

Suhi zidovi

Suhi zid ali zid na suho so v zid zloženi kamni, med njimi pa ni malte, betona ali drugega veziva. Po izkrčenju  drevja in grmovja na posameznem  zemljišču je ostalo zelo veliko kamenja, ki je oviralo oranje ali košnjo, zato so kmetje to kamenje poruvali in pobrali in naredili na meji parcele suhi zid, ki ob pravilni gradnji vzdrži veliko časa.

Preberi več

Spomenik žrtvam 1. svetovne vojne

Spomenik je bil postavljen leta 1926. Avtor spomenika arhitekt Ivan Vurnik iz Radovljice, izklesal kamnosek Alojzij Vurnik. Spomenik je 15.8.1926 blagoslovil župnik Martin Drolc.

Preberi več

Spomenik žrtvam 2. svetovne vojne

Spomenik pri šoli je posvečen padlim borcem in aktivisom v 2. svetovni vojni. V obliki obeliska ga je oblikoval arhitekt Anton Bitenc, izdelalo pa kamnoseštvo Ljubljana.                                                        

Preberi več

Leseno stavbarstvo

Kmečke hiše so bile praviloma zidane iz kamenja, pomožni objekti za posamezno kmetijo pa so bili praviloma iz lesa. Glede na namen uporabe in lokacijo ločimo predvsem naslednje vrste lesenega stavbarstva: skednji, kozolci in svisli.

Preberi več

Arheološki ostanki Ville Rustice

Arheološke raziskave v cerkvi sv. Marjete. 

Preberi več

Suhi zidovi na Kupljeniku

Suhi zid ali zid na suho so v zid zloženi kamni, med njimi pa ni malte, betona ali drugega veziva. Po izkrčenju  drevja in grmovja na posameznem  zemljišču je ostalo zelo veliko kamenja, ki je oviralo oranje ali košnjo, zato so kmetje to kamenje poruvali in pobrali in naredili na meji parcele suhi zid, ki ob pravilni gradnji vzdrži veliko časa.

Preberi več

Sakralna dediščina

Cerkev Sv. Marjete

Na obrobju vasi stoji Župnijska cerkev sv. Marjete, ki je bila zgrajena v renesančnem slogu (začetek 17. stoletja, stoletje kasneje pa je bila barokizirana. Stenske poslikave je leta 1907 prispeval Anton Jebačin. Ročno vezeni prti so darilo domačink, dejavnih v  Društvu žena in deklet na vasi. 

Preberi več

Cerkev Sv. Štefana

Cerkvica se nahaja v jedru vasi. Do srednjeveške gotske cerkve vodi stara božja pot. Romarji prihajajo iz vse blejske okolice za razne praznike: za sv. Štefana (26.12.),  ki ga častijo  kot varuha konj in tovornikov, za  sv. Lovrenca (10.8.), sv. Valentina (7.1.) in prošnjo procesijo v maju.

Preberi več

Sakralna znamenja

Kapelice so manjši sakralni objekti, ki zelo pogosto stojijo na križiščih. Čeprav so po zunanjosti med seboj podobni, se razlikujejo po namenu in po zavetniku.

Preberi več

Sakralna znamenja na kupljeniku

Kapelice so manjši sakralni objekti, ki zelo pogosto stojijo na križiščih. Čeprav so po zunanjosti med seboj podobni, se razlikujejo po namenu in po zavetniku.

Preberi več

Stavbna dediščina

Pr' Kacon

Hiša s hišnim imenom »Pr Kacon« je med najstarejšimi hišami v vasi, saj urbar iz leta 1253 navaja 5 kmetij v Spodnji vasi, Kaconova pa nosi številko 6, ki je vklesana v Kamniti portal iz tufa. Kot vse že obstoječe hiše je bila postavljena na ravnino ob potoku Belca, saj je bilo zelo pomembno, da je bil vodni vir pomemben za življenje na dosegu roke.

Preberi več

Pr' Petric

Ime »Pr Petric« izhaja iz zgodovinskih virov Bohinjske Bele in je pridobila ime po Petričevih, ki so od leta 1819 lastniki domačije. Prva omemba kmetije sega v 15. stoletje, kar priča o bogati zgodovini tega kraja.

Preberi več

Pr' Megvu

Slike in opis delovanja črne kuhinje so iz Mgvove hiše in za to gre posebna zahvala Mgvovi Mateji, ki še vedno uporablja črno kuhinjo za sušenje mesa in peko kruha in ostalih dobrot.

Preberi več

Pr' Obrnek

Nekdaj je bila prva hiša na vhodu v vas z blejske strani. Zaradi svoje lege daje slutiti, da bi bila lahko tudi časovno prva belska vaška hiša. Ko so dobile hiše konec leta 1770 zaporedne številke je hiša Matevža Graclja, zadnjega tega priimka (leta 1809 se je nabrž iz Studenčic priženil Mulej), dobila ševilko 2. Na fotografiji Helena Mulej poročena Peternelj.

Preberi več