Arheološke raziskave v cerkvi sv. Marjete. 

Cerkev sv. Marjete stoji tik ob stari cesti proti Bohinju, na skrajnem vzhodnem robu naselja Bohinjska Bela. Nad cerkvijo se na severni strani dvigujejo previsne skale Osojnice, na južni in vzhodni pa se teren spušča proti potoku Belica in reki Savi Bohinjki. 

Zaradi pojava lesne gobe v ladji cerkve je župnija Bohinjska Bela leta 2006 pričela s sanacijskimi deli. Ker je bila odstranitev tlaku v cerkveni ladji nujna, je območna enota Kranj Zavoda za varstvo kulturne dediščine predpisal arheološki nadzor. Ugotovljene so bile arheološke kulturne plasti in zato je nadzor prešel v arheološke raziskave -izkopavanja.  

Foto: Marija Ogrin

Znano je, da taka odločitev predvsem manjšim investitorjem pomeni nepričakovano in razumljivo tudi nezaželeno finančno breme. Zavod kot javna služba se tega zaveda in je pristopil na pomoč. Pri izkopavanjih pa so z veliko vneme in želje po čimprejšnji ureditvi cerkve sodelovali tudi vaščani-dobrovoljci. Ker je bil čas šolskih počitnic, so se nam pridružili tudi mlajši in tako smo lahko v šestih delovnih dneh (delali smo po sedem ur dnevno) zaključili z raziskavami.  

Foto: Judita Lux

Cerkev sv. Marjete v Bohinjski Beli se prvič omenja leta 1253 v Blejskem urbarju, vendar od srednjeveške predhodnice, ki se omenja nato tudi v vizitacijah v 16 . in 17. stoletju na fasadah obstoječe baročne arhitekture ni bilo sledov. Zaradi pojava oz. sanacije lesne gobe je bilo predvideno tudi delno odstranjevanje ometov na notranjih stenah ladje in zato je bilo opravljeno predhodno sondiranje beležev in ometov v talnem pasu, saj se srednjeveški zidovi pogosto skrivajo pod baročno preobleko. Sonde so bile negativne in sedaj lahko z gotovostjo trdimo, da je bila baročna ladja sredi 18. stoletja v celoti pozidana na novo ter leta 1754 posvečena. Večje presenečenje se je skrivalo pod kamnitimi tlaki. Po odstranitvi nasutja so se kmalu pokazali zidovi s temelji starejše stavbe. Zidovi potekajo vzporedno z zidovi današnje cerkve in ležijo na sredini današnje ladje.

Foto: Jože Hanc

Glede na spremljajoče drobne najdbe lahko z gotovostjo trdimo, da gre za enoladijsko gotsko cerkev, ki je bila široka približno pet metrov. Dolžina gotske cerkve ni znana, saj se zidovi nadaljujejo proti vzhodu, pod glavni oltar. Vzhodni prostor oziroma ladja s slabo ohranjenim estrihom, je bila zasuta z ruševinsko plastjo, v kateri so bili poleg malte, ometa in kamenja tudi odlomki fresk, reber in konzole, ki jih datiramo v čas po letu 1430 do nekje 1530.

Gotski cerkvi je bila na zahodni strani prizidana okoli štiri metre dolga lopa, ki nima temeljenih zidov. V tem prostoru je bila hodna površina ohranjena le v osrednjem delu. Po njeni odstranitvi sta prišla na dan vzporedna zidova, ki potekata v smeri severovzhod-jugozahod. Ob severnem zidu, vendar le znotraj lope gotske cerkve smo v zemljeni plasti našli odlomke poznoantične keramike (odlomki pekve?). Zid poteka ob zahodnem zidu gotske cerkve in se nadaljuje pod severnim gotskim zidom. Ob gradnji severne stranice današnje cerkve je bil zid delno uničen, zasledili pa smo njegov zaključek oziroma še verjetneje vogal stavbe na zunanji strani. Tudi ob temelju južnega zidu v notranjosti današnje cerkve poteka v smeri severozahod-jugovzhod zid, ki bi ga lahko, čeprav med njimi ni direktnega stika, povezovali z ostalimi poznoantičnimi zidovi. 

Foto: Judita Lux

Med izkopavanji so bili odkriti tudi odlomki s plastičnimi rebri okrašenih poznoantičnih posod in amfor, ki jih lahko datiramo v čas med 4. in 6. stoletjem. Najdeni so bili v nekoliko ilovnati plasti med južnim zidom današnje in južnim zidom gotske cerkve. Tudi v odpadni jami, ki jo je deloma uničil temelj zahodnega zidu cerkve, smo dobili manjše število odlomkov poznoantičnih posod in bronast novec, ki je datiran v drugo polovico 4. in začetek 5. stoletja. 

Foto: Judita Lux

Ostanki poznoantične kulturne plasti skupaj z zidano stavbo, zgodnja omemba cerkve s starim patrocinijem ter ohranjeni ostanki srednjeveške - gotske predhodnice dokazujejo kontinuiteto poselitve sakralnega prostora tudi na Beli. Cerkev sv. Marjete se tako uvršča v niz sakralnih spomenikov, ki stojijo na poznoantičnih villah rusticah, kot primer naj navedemo cerkev sv. Katarine v Srednji vasi pri Šenčurju še z romansko predhodnico v ladji ali pa sv. Nikolaja v Spodnjih Bitnjah z romansko sopotnico sv. Vida v neposredni bližini. Najdeni fragmenti ometov ter kamnoseškega okrasa kažejo, da je bila gotska predhodnica sv. Marjete manjših dimenzij, vendar bogato okrašena ne le z rebrastim obokom temveč tudi s freskami, ki so izjemno kvalitetne prav v blejskem delu Gorenjske (Mevkuž, Blejski otok, Bodešče, Ribno). 

Avtorici: Nika LEBEN in Judita LUX