ZGODOVINA

1525-1550 - prvi omenja blejski urbar  (kraj se imenuje Puklenik) Valvazor jo omenja kot blejsko podružnico 

1870 -  sedanja oblika  

1911 – porušili zid okrog cerkve kamor so privezovali konje 

1931- ob beljenju cerkve pod ometom odkrijejo freske iz 16. stoletja (sv. Trije kralji in sv. Štefan). Po oceni  slovenskega umetnostnega zgodovinarja  in konservatorja g. Franca Steleta se niso  restavrirale zaradi prevelike poškodovanosti.   

V prejšnjih stoletjih je preko Kupljenika vodila tovorna pot iz Bohinja (tovorili železovo rudo in izdelke) proti morju in v Italijo in obratno (tovorili, sol, olje..). Tovorjenje je bilo težavno in nevarno, pa so se radi priporočali za pomoč  sv. Štefanu. 

STARI ZVONOVI

Veliki zvon je bil  vlit v Albert Samassovi livarni s težo 521 kg. Podobe. Križ, Marijino brezmadežno spočetje, sv.Štefan. Napis. VLILI SO ME, KO JE BIL JANEZ KAČAR ŽUPNIK NA BOHINSKI BELI. 1896.  

Srednji in mali zvon iz brona iz leta 1558.  Vsak je imel napis:  + LIENHART + GIESSER + HAT + MICH + GOSSEN + ZU + LAIBACH + NACH + CHRISTI + UNSSERS + HERN + GEPURT + DA + MAN + ZELDT + IN + 1558 + JAHRS. Bila sta brez podob (slik).  

(Vir:  Jožef Lavtižar leta 1897) 

OBNOVA FASADE NA CERKVI SV ŠTEFANA

Cerkev sv. Štefana na Kupljeniku (fara Bohinjska Bela) je v jedru srednjeveška, zgrajena najkasneje v 16. stoletju, kot je o njej zapisal v knjigi Zgodovina župnij in zvonovi v dekaniji Radovljica Jožef Lavtižar leta 1897.  Po podatkih Janeza HÖFLERJA se kraj Kupljenik v pisnih virih prvič omenja leta 1422 kot Kuplenikch, cerkev pa šele leta 1571. Njen zavetnik je sv. Štefan. Sodeč po sedanji arhitekturni zasnovi je cerkev verjetno zgrajena v 15. stoletju s pravokotno ladjo in tristrano sklenjenim in obokanim prezbiterijem. Barokizirali so jo v času gradnje zvonika konec 17. stoletja, kasneje tudi podaljšali. Letnica postavitve zvonika 1684 je bila odkrita na fasadi in je ohranjena na izvirni plasti ometa, le barvno je osvežena. Zvonik krasi tudi Jezusov monogram. 

Freska sv. Krištofa (zunanjost cerkve) 

Gotske freske na severni fasadi ladje so bile fragmentalno vidne že pred obnovo cerkvene fasade. Ob odstranjevanju beležev se je izkazalo, da je bi poslikan večji del severne stene, žal pa je večina vrhnjega sloja fresko ometa v preteklosti odpadla. Ohranila se je le zasnova, t. i. sinopia, v obliki risbe rdečerjave barve, ki si jo je pripravil neznani slikar kot pomoč pri slikanju na sveži omet, ki ga je nanašal sproti, kolikor ga je uspel poslikati v enem dnevu. Ker je iz ohranjene zasnove mogoče razbrati vsebino ter zaradi vrezanih mrežnih črt, kot pripomočka za kompozicijsko zasnovo prizorov, so se odločili, da se poslikava oz. predloga za fresko restavrira in ohrani kot učni pripomoček za vse, ki jih zanima srednjeveško slikarstvo ali se profesionalno ukvarjajo z njim bodisi kot restavratorji ali umetnostni  zgodovinarji. Da je bila freska izredno slikovita, se lahko razbere iz ohranjenega fragmenta obraza sv. Krištofa ter fragmentov ob stiku zvonika in ladijske stene, kjer je poslikava oziroma njena vrhnja plast še ohranjena, vendar jo žal prekriva zvonik in je ni mogoče pokazati.  

Prizore lahko razdelimo v dva pasova. V zgornjem pasu, med kasneje predrtima oknoma, ki sta fresko deloma uničila, je bil verjetno naslikan prizor Križanja na  levi in sv. Krištof na desni strani, v spodnjem pasu pa so naslikani posamezni svetniki. Krištof je upodobljen strogo frontalno, kar bi lahko govorilo v prid starejšim upodobitvam pred sredo 15. stol., od Križanja pa je viden le del križa in trije svetniki, med katerimi je tisti tik ob križu verjetno sv. Janez Evangelist. Prizor Križanja je uokvirjen v preprost dekorativni okvir z nakazano vitico. V spodnjem pasu razberemo na levi sedečo svetnico, pred katero kleči (?) svetniška figura, na desni strani pa sledita še dve svetniški postavi, obrnjeni druga proti drugi. Najverjetneje si je slikar pripravil podlogo za prizor Poklona Sv. treh kraljev. Mandljasto oblikovanje oči spominja na poslikavo na Jezerskem pri starem sv. Ožboltu in bi tudi lahko služilo kot opora za starejšo datacijo freske še v  14. stoletje, bolj verjetno pa je,  da so freske iz 15. stoletja ali z začetka 16. stoletja, če se presojajo po realistično upodobljenih nogah sv. Krištofa.  

Sondiranje je opravila restavratorka Eva Tršar Andlovic, freske pa je restavriral Darko Tratar. Gradbena in zidarska dela (obnova strehe in statična sanacija v letu 1999 ter obnovo fasade v letu 2013) je opravilo gradbeno podjetje Franca Novaka iz Imenj pri Moravčah, pleskarska  pa mojster Klemen Kikelj. Obnovo cerkve v celoti so finančno omogočili farani, restavriranje freske pa je financiral Zavod za kulturo Občine Bled.  

(Vir: Dr. Nika Leben, konservatorska svetnica na ZVKDS OE Kranj, Kranj, 3. 12. 2015) 

POVEZAVA LOKACIJE CERKVE Z ČAŠČENJEM PROSTORA DOBRE GORE

Zanimivost: Kapelica Za Homcem stoji v podaljšku smeri z Otoka nad Dobro goro, cerkev Svetega Štefana pa v podaljšku smeri od kapelice Za Homcem proti kapelici, Na Koren. Povedka o selitvi cerkve na Kupljenik kaže, da je mogoče povezovati prvotno čaščenje Svetega Štefana s prostorom Dobre gore.