Cerkev Sv. Marjete

Na obrobju vasi stoji Župnijska cerkev sv. Marjete, ki je bila zgrajena v renesančnem slogu (začetek 17. stoletja, stoletje kasneje pa je bila barokizirana. Stenske poslikave je leta 1907 prispeval Anton Jebačin. Ročno vezeni prti so darilo domačink, dejavnih v Društvu žena in deklet na vasi.

Notranjost cerkve po prenovi 1970. Arhitekt Janez Fȕrst iz Ljubljane.

Sprememba bogoslužja po smernicah drugega vatikanskega cerkvenega zbora je marsikje sprožila spremembe v arhitekturi in opremi cerkva. Novi daritveni oltar je obrnjen k ljudem, tabernakelj na desni in krstni kamen na levi. V cerkvi so starodavne slike in kipi.

Glavni oltar s sliko sv. Marjete - avtor Matevž Langus – 1850. Kipi ob oltarju: nad sliko Marija, pomočnica kristjanov, ob njej sv. Janez in Pavel - rimska vojaka – mučenca s 4. stoletja.

Prvi stranski oltar prikazuje sliko nadangela Mihaela, nad njo visi slika Žalostne mati Božje. ob strani kipa: nadangela Gabrijel in Rafael.

Drugi stranski oltar prikazuje sliko Brezmadežne - 1894 naslikal Ogrin z Vrhnike, nad njo sv. Rok. Poleg stojita kipa: sv. Izidor in sv. Notburga.

Oltarji so okrašeni z ročno vezanimi prti. Prti so darilo domačink, dejavnih v  Društvu žena in deklet na vasi. Prte s klekljano čipko je izdelala in belski cerkvi podarila Breda Jamar. 

Za stropne poslikave je bil zaslužen Anton Jebačin, slikar iz Ljubljane leta 1907.

Strop – prezbiterij: evangelisti.

Strop glavne ladje prikazuje Marijino kronanje.

Pri vhodu na zvonik visi slika Melkizedekova daritev (prej na starem oltarju).

Nad vhodom v zakristijo slika Abrahamova daritev (prej na oltarju). Abraham in Izak.

Pri vhodu na kor visi slika sv. Joba in njegovih prijateljev: Elifaz, Bildad, Cofar in Elihu.

Leta 1966 so bile orgle obnovljene. Obnova je potekala v orglarski delavnici Jenko Ljubljana.

Strop kora je še nekoliko starejši. Leta 1903 ga je izdelal mojster Žumer.

Klopi iz jesenovega lesa je leta 1857 izdelal domačin Andrej Markelj mizarski in rezbarski strokovnjak z Bele (Trpinc).

Zakristijska vrata s ključavnico iz leta 1853. Ključavnico je ročno izdelal župnik in pasarski mojster Keršmanc.

ZUNANJE PROČELJE

Zunanje pročelje krasi kip Kristusa, knez miru, postavljen kot trajen spomenik na prestano vojno gorje 1. svetovne vojne in klic k miru (župnik Martin Drolc). Postavljen po končanem misijonu. Načrt za kip je delo Ivana Vurnika, izklesal pa ga je Ivan Resman iz Mošenj (kip je vidok 2,5 m in tehta 1100 kg).

kip Jezusa nad vhodom v cerkev

Monogram Jezusovega imena, okrog razvrščene zvezde, sonce, mesec. Pomen: središče vse človeške zgodovine je Kristus. Izdelan iz bakra in pozlačen. Izdelal pasar Ivan Kregar iz Ljubljane (naročil župnik Martin Drolc).

pročelje cerkve z monogramom in kipom Jezusa

POKOPALIŠČE

Leta 1904 je pokopališče dobilo sedanjo obliko in zid. Leta 1885 je prišlo do prestavitve ceste, ki je potekala v hudem ovinku okoli cerkve prav pod zvonikom na južno stran cerkve in postavitve mrtvašnice.

Prvotno je bil za pokopališče določen okrogel ograjen prostor okoli cerkve.

ZGODOVINA

1253 - Prva omemba v blejskem urbarju.

1689 – Valvasor v Slavi vojvodine Kranjske omenja cerkev na Bohinjski Beli kot podružnico blejske župnije. Cerkev je imela 3 oltarje, glavni sv. Marjete in dva stranska: nadangela Mihaela in sv. Joba, ki ga sedaj ni več, saj ga je kasneje nadomestila Marija Brezmadežna.

1750 - prenovljena: osmerokotna ladja, pravokotna odprta lopa, tristrano sklenjen prezbiterij.

1754 - (16. 7.) - cerkev posvečena. Stala je na zemljišču, ki je takrat spadalo pod radovljiško graščino.

1770 - mali zvon - sv. Florijan, nadangel Mihael, klečeči svetnik s palmo (mučenec); napis: ET TEMPESTATE JESV CHRISTE APULGURE. Vlil Caharija Reid v Ljubljani.

1788 - dobi stalnega duhovnika.

1788 - (1. 11.) - ustanovljena lokalija Bohinjska Bela, ki jo sestavljajo vasi Bohinjska Bela, Obrne, Kupljenik in Slamniki.

1844 - 2 nova zvonova (vlil Anton Samassa livar iz Ljubljane), zaradi previsokega glasu so enega prelili.

1845 - so zapeli že 3 zvonovi - velik zvon je tehtal 1005 kg.

1849 (maja) - postavljene prve orgle, ker so bile premajhne, so jih prodali k sv. Križu nad Jesenice (današnja Planina pod Golico).

1852 - nove orgle izdela orglarski mojster Rojc iz Podbrezij.

1885. je prišlo do prestavitve ceste, ki je potekala v hudem ovinku okoli cerkve prav pod zvonikom, na južno stran cerkve in postavili mrtvašnico.

1857 - glavna vrata iz orehovega lesa in klopi iz jesenovega lesa - domačin Trpinc, ključavnico z letnico izdela župnik Keršmanc, dozidava enonadstropne zakristije.

1876 - ustanovljena župnija.

1895 - potres poškoduje cerkev, popravilo in vezavo izvrši Andrej Tolazzi z Bleda.

1903 - povečava cerkve tako, da so cerkveno ladjo združili z lopo. Načrt za povečavo cerkve in portala izdela arhitekt Janko Vurnik iz Radovljice.

1903 - kasetiran strop pod korom izdela Žumer.

1904 - pokopališče dobi današnjo podobo. Prvotno je bil za pokopališče določen okrogel ograjen prostor okoli cerkve. Dvakrat je bil povečan.

1907 - Anton Jebačin slikar iz Ljubljane - poslikava cerkve.

1916 - (28. 10.) vojaki sneli 2 velika zvonova na Beli in na Kupljeniku.

1919 – Kip Kristusa, knez miru na pročelju, postavljen kot trajen spomenik na prestano vojno gorje in klic k miru. (1. svetovna vojna) (župnik Martin Drolc)

1921 - Dekor - Monogram Jezusovega imena, okrog razvrščene zvezde, sonce, mesec.

1922 - orgle uglašene.

1923 - nov srednji zvon: srce Marijino in sv. Martin - napis: Martin Drolc, župnik na Bohinjski Beli.

1923 - veliki zvon: “Kuge lakote in vojske, reši nas” (livarna zvonov Maribor).

1966 - obnova orgel v orglarski delavnici Jenko Ljubljana.

ŽUPNIŠČE Z GOSPODARSKIM POSLOPJEM IN VRTOM

1788- Kmalu po ustanovitvi lokalije je bilo zgrajeno župnišče, ki je bilo postavljeno v sredini vasi, na brixenški zemlji. Če bi bilo postavljeno ob cerkvi, bi lokalija prišla pod radovljiškega grofa. Tega niso želeli vaščani in tudi ni dovolil briksenški škof, ki je bil lastnik blejske graščine in patron nove lokalije. Parcela je bila last Batištove kmetije (Bela št. 20). Savbišče niso kupili, ampak so ga zamenjali za dokaj velik rovt na Gorjušah. Večkrat so ga obnavljali, najtemeljiteje v času lokalista Matevža Keršmanca. V njem so prebivali lokalisti in župniki do začetka druge svetovne vojne.

1.5. 1941- župnišče se izprazni, ker je bil župnik Martin Drolc interniran.

7.6.1941- prihod Nemških vojakov v vojašnico in vselitev Gestapa v župnišče.

1943- župnišče Nemci namenijo za vrtec in ga obnovijo (nova streha, okna- gradil Ogrin z Boh. Bistrice). Nihče v njem ni stanoval, ključi so bili pri Meglu, Matej Pretnar).

20.6.1944 – župnišče minirajo partizani, močno poškodovan, notranja oprema uničena in odnešena.

1.10.1945 – vrne se župnik Martin Drolc in si prizadeva za obnovo župnišča. Načrt izdela Ivan Svetina z Bleda. Od nove oblasti se ne dobi dovoljenja za obnovo.

1946 – agrarna reforma in odvzem zemljišča okrog župnišča (vrta). Zemljišču se spremni namembnost- postane gradbena parcela z namenom postavitve ljudskega prosvetnega doma.

1948- župnišče zaplenjeno-odvzem stavbe in gospodarskega poslopja z namenom gradnje zadružnega doma (10.3. 1948)- zaplemba

1954- župnišče podrto

Viri: Brošura Bohinjska Bela 1876-1976- izdal Župnijski urad Boh. Bela, povzeto iz kronika župnije Boh. Bela.

USTNO IZROČILO

Izročilo pravi, da so jo začeli graditi na Kamni gorici, a ker so zjutraj vedno znova najdevali orodje spodaj pri Belci, so gradnjo zastavili tam, čeprav so morali zaradi mehkega zemljišča in bližnjega, včasih zelo hudourniškega potoka, izkopati zelo globoke temelje. Za gradnjo so porabili tudi ostanke zidovja ajdovskega templja, ki naj bi stal v bližini današnjega Trpinca.

Vir: Janez Zupan: Domačije in prebivalci do konca 19. stoletja, izdano ob 750-letnici prve pisne omembe Bohinjske Bele

JOŽEF LAVTIŽAR iz leta 1897

BOHINJSKA BELA

V prijazni dolini pol ure od Blejskega jezera je skrita pod skalnatimi stenami precej velika in čedna vas Bohinjska Bela. Ta župnija obsega: Bohinjsko Belo, Kupljenik, Obrne in Slamnike. Samostojna je postala l. 1789. Do tega časa so spadale vse te vasi k Grajski župniji, kamo so tudi dajale letno biro v žitu, drveh in siru.

CERKEV SVETE MARJETE

Župnijska cerkev z zvonikom se je zidala nekaj let poprej. Posvečena je devici in mučenici sv. Marjeti. V začetku so jo mislili postaviti na skalnatem pečevju »na Peči«, a kasneje so jo zidali tik ob veliki cesti, ki vodi v Bohinj, par minut zunaj vasi Bohinjska Bela. Zaradi prodnatih tal, (nanosa Save Bohinjke) so morali skopati zelo globoke temelje. V tem času je imela cerkev spredaj leseno lopo, ki je bila obokana z lahkim kamnom.

Okrog leta 1850 je bila v veliki nevarnosti zaradi poplavljanja bližnjega hudourniški potoka Belca. Močno narasel potok je odnesel velik del ceste in ogrožal cerkev in pokopališče. Domačini so uspeli obvarovati cerkev pred poškodovanje. Do leta 1895 ni imela nobenih vezi. V hudem potresu 14. aprila leta 1895 je bila poškodovana (razpokana), zato so vzidali štiri močne vezi.

ZVONOVI

Harmonično zvonjenje z d-dur trizvokom d-fis-a.

Veliki zvon je delo Antona Samassa v Ljubljani iz l. 1844. Premer 128 cm, teža 1845 kg. Sveta Trojica, Kristus na križu.

Srednji zvon je delo istega zvonarja, vlit 1845 s premerom 107 cm in težo 1244 kg. Križ, sv. Florijan.

Mali zvon je starejši. Ima lepe okraske in štiri podobe. Vlil ga je Caharija Reid v Ljubljani leta 1770. Premer 87 cm, teža okrog 600 kg. Marija s sijajem in s sklenjenima rokama, sv. Mihael, sv Florijan, svetnik s palmo in mečem.

Spodnja slika iz leta 1960, pred prilagoditvijo cerkvenih prostorov.

Vir: Jožef Lavtižar, Zgodovina župnij in zvonovi v dekaniji Radovljica, 1897.