Pr' Petric

  • pr_petric_HISA SPREDAJ.jpg

Ime PR' PETRIC izhaja iz zgodovinskih virov Bohinjske Bele in je pridobila ime po Petričevih, ki so od leta 1819 lastniki domačije. Prva omemba kmetije sega v 15. stoletje, kar priča o bogati zgodovini tega kraja.

Hiša je skozi stoletja doživljala številne širitve, obnove in posodobitve, vedno pa je ohranjala svoj značilen pristop k sožitju z naravo. Glavna stavba domačije, sezidana leta 1778, je bila nazadnje obnovljena in dvignjena leta 2000 (glej prilogo slike stare Petričeve domačije).

Domačija Pr Petric, ki je bila vedno trdno zasidrana v kmetijsko dejavnost, je v preteklosti obsegala stanovanjsko hišo, gospodarsko poslopje ter gozd, njive in pašnike. Življenje na kmetiji je bilo prepleteno z gozdarstvom, poljedelstvom in živinorejo. Mlin, ki je nekoč deloval na kmetiji, je žal opuščen zaradi prenizkega nivoja potoka Belca, ki teče ob hiši.

Delo na kmetiji.

Stanovanjska stavba je dvonadstropna in zidana, s prostori povezanimi z osrednjo vežo, ki je nekoč služila kot prostor za različna kmečka opravila, kot so delanje klobas, ribanje zelja, oddajanje mleka itd. Velika peč v hiši je bila središče toplote, ki je ogrevala tako peč kot tudi srčna spanja na njej. V peči se je enkrat tedensko pekel kruh ob praznikih pa orehova potica, ki je tipična tradicionalna jed za te kraje. Hiša vodi v kuhinjo, nekdanjo kamro za preužitkarje ter v kamnito klet vkopano v zemljo, kjer so hranili poljščine preko zime. Zgornje nadstropje je bilo leta 2000 preurejeno za turistično oddajanje sob, ohranja pa zgodovinski tloris s spalnicami, ki so se nekoč ogrevala s kamini.

V preteklosti je na velikih kmetijah delalo veliko ljudi, ki so živeli in delali na teh zemljiščih. Družine so bile številčne, ob kmetih so pomagali hlapci in dekleta, ki so delali za hrano in prenočišče, ročno delo pa je potekalo od zore do mraka.

Sečnja travnika. 

Hiša in gospodarsko poslopje sta združena v značilni L obliki. Pritlični del gospodarskega poslopja je bil namenjen živini, zgornji del pa shranjevanju sena in žita. Kmetija je bila dolgo časa sprejemna točka za mleko, zato ima tudi manjšo mlekarno. Poleg tega kmetija ponosno razkazuje žganjarno, kjer so v zimskih dneh destilirali domače žganje, saj je bila kmetija obdana z obiljem sadnih dreves.

Kmetija je skozi stoletja ohranjala samooskrbni način življenja. V sodobnem času, ko se kmetovanje spreminja, se trudimo za ohranjanje tradicije z urejenostjo kmetije, sečnjo travnikov ter skrbnim gospodarjenjem v gozdu.